V okviru mednarodnega projekta Erasmus+ KA2: Exploring the forest of emotions (“Raziskujemo gozd čustev”) se bomo v naslednjih 14-ih dneh bolj podrobno posvetili ŽALOSTI.
ŽALOST
Vsi se kdaj počutimo žalostne. Včasih žalostni občutki trajajo le trenutek, drugič nekoliko dlje. Žalost je čisto normalen občutek. Tega nam ni treba skrivati ali se sramovati, prav tako ni potrebno, da nam žalostni občutki popolnoma pokvarijo dan ali razpoloženje. Obstajajo “stvari”, ki jih lahko storimo, da se počutimo bolje:
- se stisnemo v objem,
- gremo na sprehod v naravo,
- poslušamo svojo najljubšo glasbo,
- pomislimo na nekaj lepega,
- nekomu povemo, kako se počutimo,
- za igro poiščemo drugega prijatelja,
- ustvarjamo, rišemo, slikamo,
- jokamo na glas …
Ko žalost popusti, običajno njeno mesto zavzame občutek olajšanja oz. bolj veselo čustvo/razpoloženje.
ŠESTMESEČNI IZZIV ZA STARŠE
Na Facebook strani v skupini za starše Parenting in the Forest of Emotions je že objavljena prva aktivnost na temo žalosti. Za tiste, ki FB nimate, si prvo aktivnost in navodila za izvedbo lahko ogledate tukaj.
Aktivnost 1: KAJ MISLIŠ, ZAKAJ SO OTROCI NA SLIKI ŽALOSTNI?
Otroku na spodnji sliki pokažite žalostnega otroka. Otrok naj pove, kaj misli, kaj se je zgodilo, da je ta otrok na sliki žalosten. Nato pokažite sliko, ki prikazuje, kaj se je v resnici zgodilo in kako se je situacija razrešila (glejte slike čisto spodaj). Povprašajte ga, ali je bil tudi sam že kdaj v podobni situaciji in kako jo je rešil. Pogovorite se tudi o drugih možnostih in načinih, ki lahko pomagajo premagati žalost.
Kaj se jim je v resnici zgodilo in kako so “premagali” svojo žalost?
Vir slik: Internet
Kaj so ob slikah povedali otroci v 1. b razredu in kako bi jim pomagali oni?
Otrok je žalosten, ker:
- mu je nekdo vzel igračo (posodili bi mu svojo igračo),
- mu starši niso dovolili igrati igric (skupaj bi se igrali družabne igre),
- ga je nekdo udaril (povedali bi učiteljici),
- se mu je zlomil dežnik (povabili bi ga pod svoj dežnik),
- je izgubil medvedka (pomagali bi mu poiskati medvedka ali bi mu podarili eno svojo igračo),
- si je strgal hlače (prosil bi mamico, da mu jih zašije),
- mu je umrla babica (povedali bi mu, da je babica ves čas v njegovem srcu),
- so se mu sošolci posmehovali (sošolcem bi povedali, da to ni prav),
- pogreša mamico (objeli bi ga),
- ne more imeti doma kužka (kužka bi mu narisali in bi imel risbico),
- jo je nekdo pocukal za lase (pobožali bi jo).
V 1. b razredu z otroki čustva raziskujeva učiteljici Neja Prosen in Klavdija Krevs.
Projekt „Raziskovanje gozda čustev“ sofinancira Evropska unija.
